Kallas: Brez Ukrajine mirovnega sporazuma ni mogoče doseči

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob medijskih navedbah, da naj bi mirovni predlog vključeval predajo ukrajinskega ozemlja Rusiji, poudarila, da je za vsakršen konec vojne nujno soglasje Ukrajincev in Evropejcev.

"Da bi končali to vojno, se morajo s tovrstnimi načrti strinjati tudi Evropejci in Ukrajinci," je Kallas ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov članic EU v Bruslju povedala o osnutku načrta za konec vojne v Ukrajini, o katerem so poročali tuji mediji in agencije. Poudarila je, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin takoj končal vojno, če bi nehal bombardirati civiliste in pobijati ljudi, "vendar s strani Rusije doslej nismo videli nobenega popuščanja".

Da morata v pogovorih o končanju ruske agresije na Ukrajino sodelovati tudi Kijev in evropske države, je pred zasedanjem poudarilo tudi več ministrov, vključno z zunanjimi ministri Danske Lars Loekkejem Rasmussenom, Poljske Radoslawom Sikorskim in Nemčije Johannom Wadephulom.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je menil, da se mora pot k miru v Ukrajini začeti s prekinitvijo ognja vzdolž frontne črte, ki bi omogočila pogovore o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ukrajina na bi po poročanju medijev in tujih agencij ta teden od ZDA prejela osnutek načrta za konec vojne z Rusijo. Ta naj bi ta zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija. Moskva naj bi v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, v regijah Herson in Zaporožje pa naj bi medtem večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.

Zunanji ministri držav članic EU, med njimi ministrica Tanja Fajon, bodo sicer danes razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, vključno s ta teden predstavljenimi možnostmi za financiranje te podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 140 milijard evrov vrednega posojila Kijevu.

Posvetili pa se bodo predvsem nadaljnjim ukrepom proti t. i. floti ladij v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam.

Rubio: Za trden mir v Ukrajini bosta morali kompromis sprejeti obe strani

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da bo za dosego trajnega miru nujno popuščanje obeh strani. Njegova izjava sledi poročilom, da naj bi Kijev prejel ameriški osnutek načrta, ki predvideva odpoved Krimu in drugim ozemljem.

"Končanje zapletene in smrtonosne vojne, kot je ta v Ukrajini, zahteva obsežno izmenjavo resnih in realističnih idej," je na omrežju X zapisal Rubio. Po njegovih besedah bosta morali obe strani v vojni za trajen mir popustiti pri svojih zahtevah.

"Zato pripravljamo in bomo še naprej pripravljali seznam možnih idej za končanje te vojne, ki temelji na prispevku obeh strani v tem konfliktu," je dodal prvi mož ameriške diplomacije.

Francoska tiskovna agencija AFP je v sredo ob sklicevanju na neimenovan vir poročala, da je Ukrajina od ZDA prejela osnutek načrta za končanje vojne. Ta naj bi od nje med drugim zahteval, da število svojih vojakov zmanjša na 400.000 ter se odpove Krimu in nekaterim drugim ozemljem, ki jih trenutno zasedajo ruske sile.

Pred tem je ameriški medij Axios v torek poročal, da vlada predsednika Donalda Trumpa ob posvetovanju z Rusijo v tajnosti pripravlja nov načrt za končanje vojne.

Dokument v 28 točkah naj bi se zgledoval po Trumpovem načrtu za Gazo. Glede na domnevni osnutek naj bi se Rusiji dodelili tudi nekateri deli vzhodne Ukrajine, ki jih trenutno ne nadzira, v zameno bi Washington tako Ukrajini kot Evropi zagotovil varnostna jamstva pred rusko agresijo.

Nove sankcije

Zunanji ministri EU so v Bruslju potrdili sankcije proti desetim osebam iz ruskega pravosodja. Očitajo jim odgovornost za represijo nad opozicijo in kršenje človekovih pravic v Rusiji.

Na seznam sankcioniranih, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, so med drugim dodali predstavnike ruskega pravosodja, ki so imeli ključno vlogo pri pregonu aktivista Alekseja Gorinova. Nekdanjega lokalnega svetnika v moskovskem okrožju Krasnoselski so obsodili na tri leta zapora, ker je izrazil svoje mnenje o ruski agresiji na Ukrajino.

Sankcije so po navedbah Sveta uvedli tudi proti posameznikom, vpletenim v politično motiviran pregon novinarjev in aktivistov, povezanih s pokojnim ruskim opozicijskim voditeljem Aleksejem Navalnim in njegovo fundacijo.

Na seznam pa so dodali še odgovorne za upravljanje zaporov v rostovski regiji, v katerih so mučili zapornike, vključno z ukrajinskimi vojnimi ujetniki. Zaradi neustrezne obravnave je umrlo najmanj 15 zapornikov, oktobra lani tudi ukrajinska preiskovalna novinarka Viktorija Roščina, ki je poročala o življenju na ukrajinskih ozemljih pod rusko okupacijo.

EU je poseben režim sankcij, uperjen proti odgovornim za kršenje človekovih pravic v Rusiji, sprejela marca lani kot odgovor na sistematično represijo v Rusiji. Sankcije zdaj veljajo za 62 posameznikov in eno pravno osebo.